Skok v poletje IV

Pot iz Cameron Highlands do Kuala Besut je bila pravi sinonim adrenalina. Prvi del niti ne toliko, počasi smo se spuščali in plantaže čaja so zamenjale plantaže palm. In postajalo je vedno bolj vroče in tudi sopara se je vrnila. Nekje na pol poti smo se ustavili in menjali kombije. Imeli smo uro časa za kosilo v neki restavraciji sredi ničesar. Zgrajena najbrž samo za ta namen. Pojedla sva vsak svojo porcijo nudlcev in se potem še kake pol ure prekladala sem in tja. Ko se je končno le pripeljal tapravi kombi, smo najprej v prtljažnik natlačili (dobesedno) rukzake, potem pa še nas. Nizozemca, midva in še dva Nemca. Bolj ko smo se bližali obali, bolj je bilo jasno dvoje. Prvič, da smo skoraj eno uro prepozni (zadnji čoln na otok naj bi odpeljal ob petih) in drugič, da je kombi brez klime vedno bolj podoben savni. Model je norel kot sneta sekira, kombi je ropotal, mi pa smo na trenutke mislili, da bomo kar poleteli do pristanišča.

Kake pol ure je trajalo, da sem izpolnila goro papirologije (Perhentian Islands so narodni park), vkrcali smo se na speed boat in mimogrede smo leteli prek valov. Dobrih 20 minut precej nore vožnje, check-in v vnaprej rezervirane Abdul Chalets in ena izmed hišk na plaži je bila za en teden samo najina. Perhentians sta dva otoka, Besar in Kecil, prvi z malo boljšo (dražjo) namestitvijo, drugi pa bolj simpl in backpackerski. Midva sva zbrala Besar, rezervacijo sem naredila 2 meseca vnaprej. Za sea view hiške je kar treba, ker se precej hitro napolnijo (250 EUR za oba).

Dobila sva ključe, vrgla rukzake z ramen, smuknila v kopalke in po 6 urah vožnje sva po belibeli mivki odnorela v toplo kitajsko morje. Aaaaahhh. Čista fantazija. Nasploh je bil cel teden ena sama uživancija z izjemo enega incidenta z gromozanskim pajkom v hiški in enega mini jungle treka, ko so naju (predvsem njega) napadli komarji. In še sreča za hladilni aloe vera gel, ki sva ga vlačila s sabo, sonce je res peklensko tam. Niti debela plast faktorja 30 ni preprečila žarkom, da naju ne bi malo pobožali  scvrli. Od drugega dne dalje sva poleg kopalk za snorklanje oblekla še kratke hlače in majčko. In faktor 30, kljub vsemu. Ziher je ziher.

Vse ostalo paše pod neprecenljivo.

Trgovin na otoku ni, razen par mini hišk s prigrizki, kokakolo, nekaj knjigami in cunjami. In spominki. Tudi bankomata ni, denar je treba prinesti s sabo. Ni cest, televizije, samo mivka, palme in sonce. In plavanje med ribicami. Odmik od civilizacije na celi črti.

 

 

 

Advertisements

One thought on “Skok v poletje IV

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s