Skok v poletje V.

Za konec potovanja naju je čakalo še nekaj dni v Singapurju. Kaj reči o tej državici? Prvi vtis sem dobila že, ko sem doma brskala za prenočišči. Drago kot žafran. Če sva v Maleziji spala za 5-10 EUR na noč, se je v Singapurju cena dvignila na 30 EUR (kar je v primerjavi z evropskimi mesti še vedno pol ceneje). To so cene za nočitve v hostlih, hoteli so še nekajkrat dražji. Na koncu sva pristala v Mitraa Inn hostlu v Little Indii, feedback je bil dober, rezervirala sem vnaprej. V Singapur sva priletela z Air Asio iz Kota Bharu-ja, preko Kuala Lumpurja. Za karto (kupljeno vnaprej) sva plačala 60 EUR. Za primerjavo, vožnja z avtobusom bi stala več kot pol manj, bi pa trajala dobrih 12 ur. Z avionom sva prišla v 4 urah (vštet postanek na kaotično nagužvanem nizkocenovnem letališču v KL)

Ko sva se razpakirala, sva šla najprej nekaj pojest, potem pa malo pogledat mesto/državo. Že ko stopiš na metro stopiš v čisto drugi svet, vse je čisto, nobenih smeti, na metrojih je prepovedano jesti, piti, žvečiti … je pa dovoljeno buljiti v telefone in tega se domačini striktno držijo. V vseh dneh nisva videla deset potnikov, ki niso imeli mobilnika. Center mesta je fantastičen, zvečer je vse osvetljeno, iz najnovejšega arhitekturnega čudeža (=Marina Bay Sands hotel) vsak večer predvajajo laser šov, nebotičnikov ne manjka …

En dan sva preživela v zoo-ju. Vredno ogleda, kljub zasoljeni vstopnini (60 EUR za oba). Ta zoo velja za najbolj živalim prijaznega, orangutani recimo se prosto sprehajajo okrog, niti pri tigrih ni kletk. Samo dovolj široki jarki z vodo in električni pastir. Med različnimi deli zoo-ja vozi vlakec, da si malo odpočiješ utrujene noge. Vmes naju napade orjaški metulj, ki mu je očitno zelo všeč moja torba, saj ga nikakor ne spravim dol. Poseben pogled ponuja tudi neka precej velika eksotična vrsta netopirjev, ki visijo na glavo in razkazujejo svoje moško premoženje. Dan mine kot bi mignil. Cene hrane so zasoljene na polno, tudi pri spominkih ni nič boljše.  Pot do tja je malo komplicirana, kombinirati je treba metro in avtobus, ki pa pripelje direktno pred vrata.

Javni prevoz je res pošlihtan kot je treba. Zamud ni, metroji vozijo na par minut, največ sva čakala 10 minut, pa še to samo enkrat. Čista uživancija.

Še en dan sva posvetila pohajanju po mestu, šla sva pogledat biznis district še podnevi, kosilo sva pojedla v Little Indii, edino za Chinatown nama je zmanjkalo časa. Ampak glede na to, da sva v Kuala Lumpurju spala in jedla v Chinatownu, ga niti nisva prav grozno pogrešala.

Zadnji dan je bil namenjen šopingu. Ne moreš se načuditi koliko trgovin je, res. Preprosto ne moreš. Od slavnega (in noro dragega) Orchard Roada, do Mustafa centra v Little Indii, kjer je vse vsaj za pol ceneje kot pri nas. Veliko samokontrole je treba, rukzaka sta bila že tako na meji svojih zmogljivosti. Velik del trgovin je pod zemljo, celo  povezave med eno in drugo metro postajo so pravi labirinti trgovin.

Namesto zaključka …

O backpackingu: fantastičen način potovanja, na trenutke rahlo naporen, a je vredno. Ves čas sva uporabljala javni prevoz, kar je bilo čisto nekaj novega. Prejšnja leta sva vedno najela avto. Tudi tu bi ga lahko, verjetno bi bilo lažje, ampak cenovno ne bi prišla niti približno tako dobro skoz.

O Aziji: tudi to je bil prvič. Prijetno presenečena, še posebej nad res nizkimi cenami v primerjavi z domačimi. V Maleziji je vse za vsaj 70% ceneje. Z evropsko plačo bi bila tam prava bogataša. Prvič sva preizkusila tudi tropsko vlago v zraku, ki naju je (predvsem njega) pred odhodom malo skrbela, a je bilo čisto prijetno. Ves čas mokro, ampak prijetno. Nikakor se nisva mogla načuditi cenam hrane (v povprečju 2-4 EUR za kosilo za oba).

Topshit potovanja: vsekakor Perhentians. Tista bela mivka in hiška na plaži mi je dala energije za dolgo vroče poletje doma.

Top-crap potovanja: skoraj rop v Kuala Lumpurju, ko bi skoraj ostala brez vsega. Sreča za cross body torbo.

Stroški: Porabila sva 1200 EUR na osebo, kar vključuje popolnoma vse od spominkov do letalskih kart.

Advertisements

One thought on “Skok v poletje V.

  1. Backpacking je res odlicen nacin potovanja, ce zelis resnicno doziveti dezele in ljudi… je ze tako, da si pes dovolj pocasen, da si veliko lahko ogledas… Blog je pa tudi odlicna ideja!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s